PIZZERIJA

Zgodovina Pizzerije Golobček se je začela pisati že davno pred njenim uradnim odprtjem. Leta 1966 je Stojan Golob med nakupovanjem v Trstu pojedel svojo prvo pico, ki ga je očarala s svojim vonjem in okusom.

Poslovna ideja o odprtju picerije pa se mu je posvetila enajst let kasneje, ko je z ženo Anko obiskal Tenerife. Tam je prvič videl sistem peke pic v krušni peči, še bolj kot to pa so ga prevzele vragolije, ki jih je izvajal picopek. Takrat se je odločil, da bo nekoč imel svojo picerijo.

V začetku leta 1988 so se v centru Vranskega, v Stojanovi rojstni hiši, pričela gradbena dela in ideja je začela dobivati otipljivo podobo. Kot novinec v tem poslu, se je spopadal z vprašanji, kako zasnovati picerijo, kako veliko krušno peč naj postavijo, kakšna mora biti delovna oprema ter še mnoga druga. Vse te informacije je zbral z obiskovanjem picerij po Sloveniji, predvsem pa po tujimi, kjer je bila ta obrt že bolj poznana.

Ko so postavili krušno peč, pa je bilo potrebno še najpomembnejše – naučiti se narediti in speči pico. Za pomoč pri tem, je prosil svojega prijatelja Ivana Kapetanoviča, ki pa mu je velikodušno ponudil enodnevni ogled procesa peke pic – od testa pa do pečene pice. Pri tem si ni smel ničesar zapisati, odnesel je lahko le tisto, kar je ostalo v glavi. Ko je prišel domov, je takoj preizkusil, koliko znanja je nabral skozi dan. 

Počasi, a vztrajno, je pica dobivala želen okus, lepo obliko in pravo barvo. Vseeno ni tvegal in picerije odprl na vrat na nos, ampak se je želel prepričati, da bo prodajal vrhunski izdelek.

V času, ko je iskal idealen recept za testo, spoznaval, kako speči pico ter kako to početi hitro, je imel ogromno degustatorjev, ki so spremljali njegov napredek. Preden je prodal prvo pico, je spekel približno 2700 pic, ki so bile namenjene preizkušanju, okušanju in ocenjevanju.