sredina
desno desno2

POLIGON VARNE VOŽNJE

V septembru 2008 je AMZS na Vranskem odprl najmodernejši poligon za varno vožnjo v Sloveniji, ki je zgrajen po evropskih standardih in usklajen z zahtevami Zakona o varnosti cestnega prometa. Na 16 hektarih je urejenih 2,5 km asfaltiranih stez s šestimi poligonskimi sklopi, ki so urejeni za varno simulacijo različnih prometnih razmer. Center je zasnovan tako, da deluje v vseh vremenskih pogoji. Ker sošobe za dovajanje vode na vozne površine ogrevane, je vadba na poligonu možna tudi v zimskih razmerah. Celoten poligon je dodatno osvetljen, kar omogoča izvedbo programov tudi v večernih urah. V sklopu centra je zgrajena tudi poslovna stavba s tremi učilnicami, garažami in restavracijo.

Zunanja povezava: AMZS

PLEZALNA STENA VRANSKO

Plezalna stena je nastala iz opuščenega kamnoloma, ki pa so ga s časom naravni dejavniki preoblikovali v idealno plezalno steno. Stena je obrnjena proti JV, prevladujejo pa lahke smeri od 4a do 6a.

Zunanja povezava: PLEZANJE

MUZEJ MOTOCIKLOV

V muzeju motociklov Vransko sta prikazana razvoj in zgodovina motociklizma ter prometa nasploh na Slovenskem od začetka stoletja do šestdesetih let. Obiskovalca očarajo zanimivi modeli najrazličnejših motociklov. V zbirki lahko občudujete Puchove motocikle in edini slovenski motocikel "Pohorc," dirkalne motocikle znamke Tomos, motocikle Indian in Harley Davidson.

Odpiralni čas:
Torek - nedelja: od 10:00 do 18:00
Ob ponedeljkih zaprto.

Informacije:
Muzej Motociklov Vransko
Vransko 31a
SI3305 Vransko
Tel: +386 (0)3 705 5066
Fax: +386 (0)3 705 5067
e-mail: muzej.motociklov@siol.net


Zunanja povezava: MUZEJ MOTOCIKLOV

SCHWENTNERJEVA HIŠA

Rojstna hiša Lavoslava Schwentnerja, ljubljanskega knjigarnarja in založnika pesnikov in pisateljev moderne, je trška hiša iz 19. stoletja s skoraj v celoti ohranjeno stanovanjsko opremo, ki ponazarja kulturo bivanja ob prelomu 19. v 20. stoletje.
Schwentnerjeva domačija je nastala sredi 19. stoletja, ko so zgradili zidano hišo, ki je bila zasnovana kot nadstropna stavba s črno kuhinjo in je bila zgrajena iz kamna, ter gospodarsko poslopje. Po prvi svetovni vojni so izvedli obsežno adaptacijo in na vzhodni strani k hiši prizidali trgovino. Kasneje hiše in trgovine niso bistveno spreminjali.

Odpiralni čas:
Hiša je odprta vsak dan, zaželena pa je predhodna najava.

Informacije:
Tel.: +386 (0)3 703 1211 - Zavod za kulturo, turizem in šport
Gsm: +386 (0)31 210 298 - Suzana Felicijan Bratož
+386 (0)41 919 829 - Albert Predovnik


Zunanja povezava: ZKTS VRANSKO

ETNOLOŠKA ZBIRKA

Zbirka se nahaja v Brodeh 20, po domače "pri Knežari", ob lokalni cesti Brode-Vransko. Domačija je stara približno 300 let in je bila v lasti graščakov Schauer. Od leta 1892 do leta 1980 je bila v njej gostilna, med leti 1937 in 1986 pa je bila tu še avtobusna postaja, na kar opominja tabla na hiši. Zametki etnološke zbirke so potovali kar nekaj časa, preden so našli stalno mesto v Brodeh, kjer jo je pod svoje okrilje vzel Ludvik Pikel ter s tem rešil zbirko pred izginotjem. Eksponati so obnovljeni in razporejeni po celotni domačiji.

Informacije:
Tel.: +386 (0)3 703 1211 - Zavod za kulturo, turizem in šport
Gsm: +386 (0)31 210 298 - Suzana Felicijan Bratož

Zunanja povezava: ZKTS VRANSKO


GASILSKA ZBIRKA

Gasilski muzej na Vranskem je eden največjih tovrstnih muzejev v Sloveniji. Ponaša se z bogato zbirko gasilskega orodja, opreme, uniform in priznanj. Posebno znamenitost predstavljajo velike vodne brizgalke na lesenih vozovih iz 19. stoletja.

Vsi eksponati so skrbno obnovljeni ter razstavljeni tako, da obiskovalec lahko dobi natančen vpogled na ta del slovenske tehnične dediščine, ki je še dandanes prisotna s svojimi več kot 150 tisoč člani prostovoljnih gasilskih društev po vsej Sloveniji.

Odpiralni čas
Muzej je odprt vsak dan od 10. do 18. ure, razen ponedeljka in četrtka, oziroma po dogovoru.

Informacije:
Gasilski muzej Vransko
Vransko 136
3305 Vransko
Tel.: +386 (0)41 919 829,
+386 (0)31 210 298 – Suzana Felicijan Bratož

Zunanja povezava: ZKTS VRANSKO


CERKEV SVETEGA MIHAELA

Prva omemba cerkve sega v leto 1123. V cerkvi najdemo marmornati oltar Svetega Antona iz leta 1720, ki je delo znamenitega baročnega kiparja Francesca Robbe.

RIMSKA NEKROPOLA (ŠEMPETER)

Pred skoraj 2000 leti je skozi Šempeter vodila sila pomembna rimska cesta Akvileja–Emona–Celeia–Poetovio (Oglej–Ljubljana–Celje–Ptuj). V okolici so imeli posestva mnogi rimski veljaki in upravniki iz Celeie in nekateri med njimi so svoje grobnice postavili prav v šempeterski rimski nekropoli.

Do odkritja nekropole je prišlo povsem naključno, ko so leta 1952 pri delih v sadovnjaku nepričakovano naleteli na kip sedeče ženske. Nekaj let po izkopavanjih so odprli arheološki park Rimska nekropola v Šempetru, ki še dandanes spada med najpomembnejše in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji in Srednji Evropi. V lapidariju, muzeju na prostem, bodo tako pred vašimi očmi zasijale prečudovite grobnice Rimljanov z reliefi, ki so delo vrhunskih mojstrov takratnega časa.

Od odkritja rimske nekropole v Šempetru je bilo izkopanih že več kot 600 arheološko pomembnih predmetov ter preko 100 družinskih grobnic. Najlepše so velike grobnice iz pohorskega marmorja, ki jih krasijo reliefno upodobljeni kipi tam pokopanih družin. Največja med vsemi je grobnica Spektacijev, ki izstopa z reliefi štirih letnih časov. Za najlepšo velja grobnica Enijcev, ki prikazuje mitični prizor ugrabitve Evrope. Vsaka grobnica pripoveduje svojo, 2000 let staro zgodbo, opisuje antično mitologijo in govori o življenju Rimljanov.

Zunanja povezava: RIMSKA NEKROPOLA

JAMA PEKEL (ŠEMPETER)

Milijone let je potok Ponikvica tekel po planoti Ponikvanskega krasa, pronical skozi apnenčasta tla in sredi Spodnje Savinjske doline ustvaril čarobno kraško jamo. Kanček domišljije nam nad vhodom v jamo razkrije podobo hudiča. Pozimi, ko je zunanja temperatura nižja od temperature v jami, se iz vhoda včasih kadi. Zato so se naši predniki jame bali in ji nadeli ime jama Pekel. Jama Pekel je kraška jama, stara več kot 3 milijone let in ima bogato zgodovino. Leži sredi Ponikvanskega krasa, dobre 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Je ena največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Jamo je izdolbel tok potoka Ponikvica, ki pred jamo ponikne, iz nje pa priteče z imenom Peklenščica. 1159 metrov dolga pot po jami je lahkotno speljana in lepo vzdrževana.

Zunanja povezava: JAMA PEKEL


Izdelava strani: dtacer@gmail.com
Najboljše delovanje strani je v Google Chrome.